Cenjenim strankam z veseljem sporočamo, da smo dobili nove poslovne prostore, nedaleč stran, od prejšnje lokacije. Ti prostori nam bodo omogočali hitrejše izdelovanje in montažo ter kvalitetnejše storitve.
Naš novi naslov je Bukovica 1, SI-5293 Volčja Draga. Do nas pridete tako, da v vasi Bukovica v drevoredu pred vasjo Bilje zavijete levo proti Garni hotelu, vozite naravnost še 100m in nato zavijete desno.
Več podrobnosti o novi lokaciji najdete med kontakti.
Vabljeni!
Karal v Peruju pred 4000 leti. Puščava postane rodovitna, ko človek z motiko spelje vodo po kanalu na polje z posejanim bombažem. Začne se trgovina z tekstilom, ki povzroči migracije ljudi in s tem nesluteni razvoj civilizacije.
Preden načnemo temo, ki postane zanimiva navadno ob suši, naj vas spomnimo na nekaj dejstev. Padavine so pri nas neenakomerno razporejene (pri povprečnih letnih padavinah čez 1000 l/m2), tako da vode lahko primanjkuje ravno v najvažnejši stopnji rasti. To je pri sadju v času cvetenja in tik pred zorenjem, pri zelenjavi in cvetju pa takoj po sajenju in na koncu rasti. Viške vode se bomo morali navaditi shranjevati. To lahko naredimo na različne načine, vsekakor pa naj bo na okolju prijazen način. Poleg akumulacije ustvarimo ugodne pogoje za tisoče bitij, ki nam pomagajo in nas razveseljujejo. Navadno so vodna zajetja premajhna in nam namesto ugodnih rezultatov povzročajo samo skrbi (čiščenje, dovažanje vode). Velikost vira naj bo torej enaka porabi vode, biološkemu minimumu za živa bitja, ki so se naselila in z nekaj rezerve. Če govorimo o tem, da bo voda za tretje tisočletje predstavljala strateško surovino, vse strategije pa so načrtovane vsaj za deset let, je izdelava namakalnega sistema še kako resen poseg v naš življenjski prostor. Krogotok vode moramo nadaljevati in zaključiti; kolikor vode porabimo, toliko je moramo nadomestiti. V nasprotnem primeru lahko povzročimo ekološke katastrofe, kot se je že zgodilo v novejši zgodovini.
Z namakanjem lahko zelo vplivamo na zanesljivost pridelave, saj nismo odvisni od padavin. Poleg zraka, svetlobe in toplote, je voda najbolj odločujoč dejavnik pri rasti. Gospodarjenje z vodo v tleh se začne že pri obdelavi tal (kdaj, kakšen način odelave, gnojenje v obrokih ob pravem času, dodajanje različnih snovi v zemljo- predvsem humusa, ki bolj zadržujejo vodo v tleh, zmanjševanje izhlapevanja vode z zastiranjem in senčenjem, zasajevanje protivetrnih pasov ipd.). Voda je tudi sestavni del rastline, je prenašalec hranil, uravnava pretok sokov in temperaturo rastline, sodeluje pri fotosintezi in pomaga razvoju mikroorganizmov v tleh. Od skupne količine vode, ki jo rastlina vsrka vase, je samo 0,2 % porabi za gradnjo svojega organizma, vse drugo izdiha skozi liste. Energija, s katero se voda veže na tla, je obratnosorazmerna s količino vode. Takrat, ko na rastlini vidimo, da trpi pomanjkanje vode (zvijanje listov, venenje, odpadanje plodov ...), je že prepozno, kajti škoda je že ogromna, saj rastlina jemlje vodo iz lastnega organizma. V času rasti so potrebe po vodi različne, v začetku manjše, nato se večajo in dosežejo višek, kadar se tvori največja masa rastline. Količina vode je odvisna še od vetrne lege, barve tal, nagiba… Z namakanjem pričnemo takoj po setvi, včasih pa je tla primerno namočiti že prej.
Izbor opreme za namakanje je velik: kapljično in kapilarno, minioroševalno, meglilno, makrooroševalno, avtomatski samohodni sistemi (pivot, rolomat, nam. rampa…), aeroponika, hidroponika, poplavno namakanje (razorji in prekopi) ... Namakamo z veliko mero rahločutnosti, ne glede na izbrano tehniko. Najprimernejši so načini, ki ne šokirajo rastlin. To so blagi minirazpršilni, kapljični ali podzemni načini. Zelo priljubljena zalivalka navadno daje preveliko dozo vode na časovno enoto, pri delu pa trpi tudi hrbet zalivalca. Na peščenih tleh namakamo čim večkrat, v majhnih količinah z gostim razporedom kapljačev ali razpršilcev. Na težjih in glinenih tleh pa namakamo z redkim razporedom kapljačev, grobimi razpršilci in bolj poredko. Nekatere rastline (paradižnik, koruza, bučke, grah, fižol, krompir, krizanteme, gerbera, mačehe, kale..) ne prenesejo namakanja po listih, zato jih moramo obvezno namakati kapljično. Paziti moramo na »vodni šok«. Ta nastane zaradi pomanjkanja zraka pri koreninah - zato ne sme biti namočen celoten koreninski sistem, doziranje ne sme biti prehitro in temperatura vode naj bo primerna.
Namakanje ni zaščita pred sušo ampak nujen ekonomski ukrep, ki nam rastlinsko proizvodnjo naredi zanesljivo. Napačno je trditi, da je namakalni sistem drag. Če primerjamo ostale naložbe (npr…repromaterijal,ali investicije v stroj, traktor ali specialni priključek), ali strošek delovne sile ali nakupa (najema) zemljišča, ugotovimo, da je naložba v namakanje poceni. Taka naložba se nam navadno povrne že v enem »normalnem« letu, kaj šele v sušnem. Upoštevati moramo to, da posameznim rastlinam ustreza neka vrsta namakanja bolj kot druga. Zato so tudi donosi različni; tako lahko pri paradižniku ali kumari dosegamo od 250 do 400% večjo rodnost s kapljičnim sistemom, pri breskvi 150-250%, itd…Zdravstveno stanje rastlin lahko z namakanjem zelo izboljšamo, lahko pa ga z nepravilnim načinom tudi poslabšamo. Suša nam predstavlja splošno nevarnost oslabelosti rastline. Z neprevidnim namakanjem pa povzročamo slabšo mikroklimo in nevarnost raznih šokov in poškodb.
Vedenje in znanje o namakanju se skozi tisočletja dopolnjuje in spreminja.
Uporabljamo ga za lončnice in posamezne rastline. Spada med kapljične tipe namakanja. Odlikuje ga enostavnost, prilagodljivost, cenenost in neobčutljivost na pogoje namakanja. Zamenjava ali vgraditev je hitra prav tako pa zamašitev nepotrebnih ali dodajanje novih cevk. V osnovi ga sestavljajo samo trije bistveni elementi: